Letos je mednarodno leto ekoturizma in razvojne usmeritve slovenskega turizma ob različnih odporih in nerazumevanju snujemo na ekoloških in ekonomskih kriterijih. K temu prispeva tudi današnja okrogla miza, saj dolina Soče s svojo širšo in bližnjo okolico nima druge alternative v turizmu kot pospeševati njegov razvoj na vsebinskih zasnovah ekoturizma.
 

1. Kaj je ekoturizem?

Glede na dejstvo, da je o ekoturizmu mnogo napisanega, splošne definicije ekoturizma ni. Svetovna turistična organizacija (WTO) in Okoljski program Združenih narodov (UNEP) pa sta združila moči pri pripravi in usklajevanju nekaterih dejavnosti, ki bodo letos potekale na mednarodni ravni.
Poglavitne značilnosti ekoturizma  povzamemo v naslednjem:

1. Vse vrste turizma v naravi, kjer je glavna motivacija turistov opazovanje in uživanje narave in tudi tradicionalnih kultur, ki prevladujejo predvsem v naravnih okoljih;
2. Vključuje izobraževalne,  predstavitvene in promocijske dejavnosti;
3. V glavnem, ni pa to pravilo, ga za majhne skupine organizirajo specializirane, manjše poslovne enote v lokalni lasti. Toda tudi tuji operatorji različnih velikosti prirejajo, vodijo in/ali tržijo predvsem za majhne skupine ekoturistične izlete;
4. Zmanjšuje negativne vplive na naravno in socio-kulturno okolje;
5. Podpira zaščito naravnih okolij z:
•  ustvarjanjem gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, organizacije in upravne  organe, ki upravljajo naravna področja z namenom njihovega ohranjanja,
• ustvarjanjem alternativnega zaposlovanja in možnostjo zaslužka za lokalne skupnosti,
• dvigovanjem ozaveščenosti za ohranjanje naravnih in kulturnih dobrin, tako pri lokalnem prebivalstvu kot pri turistih.

•  pravico do zemlje in nadzor lokalnih skupnosti nad razvojem procesa ekoturizma,
• učinkovitost in pravičnost sedanje zasnove zaščitenih območij za zaščito biološke in  kulturne raznolikosti,
• zahtevo po dodatni previdnosti in nadzoru, ko se ekoturizem izvaja na posebno občutljivih območjih,
• prvotne in tradicionalne pravice na področjih primernih za razvoj ekoturizma.

Mednarodno leto ekoturizma bo priložnost za pregled izkušenj ekoturizma po vsem svetu, za  poenotenje orodij in institucionalnih okvirjev, ki zagotavljajo vzdržni razvoj v prihodnosti. To pomeni največje možno povečanje gospodarskih, okoljskih in socialnih koristi od ekoturizma, pri čemer pa se je treba izogibati pomanjkljivostim iz preteklosti in negativnim učinkom.

Glede na omenjeno nameravata WTO in UNEP s sodelovanjem vseh delujočih na področju ekoturizma v mednarodnem letu zasledujete naslednje cilje:
 

• (a) Ustvariti večjo ozaveščenost pri javnih ustanovah, zasebnem sektorju, civilni družbi in porabnikih glede zmožnosti ekoturizma, da prispeva k ohranitvi naravne in kulturne dediščine v naravnih in ruralnih okoljih in k dvigu življenjske ravni v teh predelih.
• (b) Razširjati postopke in metode za načrtovanje, vodenje, upravljanje in nadzorovanje ekoturizma in mu tako zagotoviti dolgoročno trajnost.
• (c) Pomagati pri izmenjavi uspešnih izkušenj na področju ekoturizma.
• (d) Razvijati možnosti za učinkovito trženje in promocijo krajev z ekoturizmom in ustreznih proizvodov na mednarodnih trgih.

3. Aktivnosti v Mednarodnem letu ekoturizma

Za razširjanje čim večih dosežkov, ki se pričakujejo od Mednarodnega leta ekoturizma, WTO in UNEP priporočata:
 

1.  Vlade naj omogočijo ustanovitev medministrskih delovnih skupin znotraj nacionalne turistične in okoljske uprave za usklajevanje dejavnosti, ki se nanašajo na Mednarodno leto ekoturizma na državni ravni, in tistimi, ki jih bosta izvajali WTO in UNEP na mednarodni ravni. V Sloveniji, kljub predlogom Turistične zveze Slovenije to nismo storili.
2. Vlade naj določijo, okrepijo in razširijo ustrezno nacionalno strategijo in specifične programe za trajnostni razvoj in vodenje ekoturizma. To upošteva Strategija razvoja slovenskega turizma.
3. Vlade naj omogočijo tehnično, finančno in promocijsko podporo za nastajanje in obratovanje majhnih in srednje velikih podjetij na področju ekoturizma, kjer je to le mogoče. Ideje se postopoma uresničujejo na dolgoročni osnovi.
4. Vzpostaviti je treba regulatorni in nadzorni sistem za ekoturistične dejavnosti, predvsem za tiste, ki se nanašajo na okoljsko in socio-kulturno trajnost.
5. Ustanovili naj bi nacionalne in/ali lokalne komiteje za Mednarodno leto ekoturizma, ki naj bi vključevali vse delujoče v tej dejavnosti (javne turistične in okoljske ustanove na nacionalni in lokalni ravni, zasebni sektor, nevladne organizacije itd.), pa tudi lokalne medije. V Sloveniji to pobudo doslej nismo uresničili.
6. Vlade in drugi dejavniki so povabljeni, da obveščajo sekretariat WTO in UNEP o načrtovanih dejavnostih za leto 2002 na nacionalni ravni. Slednje bodo mednarodno objavljene.

4. Trajnostni razvoj turizma in ekoturizem

Trajnostni turizem - nekateri ga imenujejo tudi ekoturizem - je v zadnjih letih pogosta tema. Prišlo je do spoznanja, da lahko turizem  ob ustreznem vodenju prispeva pomembne delež pri ohranjanju biotske raznolikosti. Po drugi strani je turizem pomemben dejavnik svetovnega gospodarstva, ki je v veliki meri odvisen tudi od čistega okolja in lepe narave. V Berlinu so leta 1997 sprejeli Berlinsko deklaracijo, kjer so podali predloge za harmonijo med koristmi turizma in zahtevami po ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti. Na podlagi te in tudi drugih deklaracij in konvencij so se izoblikovala merila za trajnostni turizem, ki omogoča ohranjanje biotske pestrosti:
 

• Turistične dejavnosti morajo omogočati trajnostni razvoj tako na ekološkem, ekonomskem, družbenem in tudi kulturnem področju;
• Turizem mora skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti z njeno predstavitvijo ali s pomočjo denarnih sredstev, ki bi jih usmerjali v ohranjanje narave;
• Turizem mora upoštevati povezanost in nosilnost ekosistemov in habitatov, pri tem mora upoštevati značilnosti posameznih ekosistemov, kot so gozdovi, travniki, mokrišča, gore itd., nekatere turistične dejavnosti naj bi prepovedali povsod tam, kjer so ekosistemi preveč izčrpani ali celo na meji uničenja;
• Preučiti je treba vpliv turistične infrastrukture na naravo;
• Turistične dejavnosti morajo temeljiti na okolju prijazni tehnologiji;
• V turizmu morajo biti vključeni razni nosilci, kot so industrija, vladne in nevladne organizacije, krajevne skupnosti, denarna sredstva se morajo usmerjati v ohranjanje narave in njeno trajnostno rabo;
• Pri načrtovanju turističnih dejavnosti morajo imeti dejavno vlogo krajevne skupnosti, saj jim turizem koristi (nova delovna mesta in zaslužek);
• Turizem mora upoštevati vrednote, način življenja, kulturo in koristi krajevnih skupnosti, ki bi sodelovale pri načrtovanju in izvajanju različnih dejavnosti;
• Turizem v zavarovanih in ostalih ranljivih območjih mora biti skrbno voden in nadzorovan, pri posebej zavarovanih objektih morajo biti predvidene posebne omejitve, poseben režim obiskov posameznih območij ali omejeno število obiskovalcev, na najbolj ranljivih mestih je treba onemogočiti turistični obisk;
• Spodbujati je treba športne in druge zunanje dejavnosti, fotografski turizem in izdelavo tradicionalnih krajevnih spominkov;
• Trajnostni turizem mora postati del izobrazbe profesionalnih turističnih delavcev, široka javnost se mora zavedati potreb trajnostnega turizma ter ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti.

5. Ekoturizem (ekološke in ekonomske razsežnosti)

Pred leti je o ekonomskih razsežnostih turizma in soodvisnosti ter povezanosti obeh pristopov strokovno utemeljeno spregovorila dr. Tanja Mihalič. Pogledi, spoznanje in ugotovitve so zanimive prav v mednarodnem letu ekoturizma.
 

1. Na področju turizma je še posebej jasno, da naravnih dobrin ne moremo obravnavati ločeno od turističnega sistema. Naravne atraktivnosti so sestavni del turistične ponudbe in privlačna sila za turistično povpraševanje. Kakovost naravnega okolja je zato osnova delovanja ekonomskega turističnega sistema. Enako velja tudi za kulturne in socialne privlačnosti, vendar ekonomija okolja na to področje praviloma ne posega.
2. Pojma ekologija in ekonomija sta na področju turizma združljiva bolj kot na kateremkoli drugem področju človekove aktivnosti:
• Ker turizem v večini primerov temelji na privlačnosti okolja in ker je torej le ta osnova za razvoj turizma;
• Ker je kakovost okolja osnova turistične ekonomije in
• Ker zaščita okolja samo, da ne zavira turističnega razvoja, temveč je pogoj zanj in zagotavlja, da bo turistični razvoj lahko trajen.
3. Kakovost okolja je danes eno izmed osnovnih pričakovanj, ki jih imajo turisti. Resno je treba odgovoriti na vprašanje, ali je ekonomsko smiselno nadaljevati z oblikami turizma, ki so za okolje tako škodljive, da bo odpravljanje škode v prihodnosti zahtevalo ogromna sredstva ali prilagoditi turistični razvoj tako, da bo v skladu z zaščito okolja.

 Odnos med turizmom in njegovim okoljem je dvojen:

• Mnoge oblike okolja so privlačne za turizem in
• Turistična raba vpliva na okolje

6. Nekatere konkretne aktivnosti v mednarodnem letu ekoturizma:

a) Turistična zveza Slovenije

Turistična zveza Slovenije je v svojem programu dela za leto 2002 predvidela nekatere dejavnosti v mednarodnem letu ekoturizma. Posebej bo:
 

• spodbujala in nudila pomoč turističnim društvom in zvezam, da s konkretnimi dejavnostmi v svojem okolju in v sodelovanju z drugimi nosilci turistične ponudbe pripravijo in uresničujejo razvoj ekoturizma;
• delovala za uresničevanje ciljev mednarodnega leta ekoturizma kot dela projekta Naravne vrednote, kulturna dediščina in turizem 2001/2002;
• spodbujala in koordinirala aktivnosti pri uresničevanju ciljev mednarodnega leta ekoturizma v turizmu.

Turistična društvena organizacija bo sodelovala v razvoju ekoturizma in se z dejanji vključevala v mednarodno leto ekoturizma. Svojo redno dejavnost in letošnji program dela bo posebno povezovala z ekoturizmom in dejavnostmi, ki ga pospešujejo. Posebna pozornost bo namenjena:
 

• dejavnostim varovanja in urejanja okolja (spomladansko urejanje okolja, Moja dežela - lepa in gostoljubna,  urejanje mejnih prehodov, Turistično ekološka patrulja itd.)
•  festivalom Turizmu pomaga lastna glava (skupaj jih je bilo deset) v letu 2002, tematsko vezanim za vodo, turizem in ekologijo;
• organizaciji različnih predavanj, delavnic, okroglih miz itd. (na osnovi usklajenega programa) za  ozaveščanje prebivalstva za trajnostni razvoj podeželja in ekoturizma (Veržej, Ptuj, Radenci, Most na Soči in drugi kraji);
• organizaciji skupnih dejavnosti turističnih in vinogradniško vinskih društev za uveljavljanje ekoturizma (povezano z razvojem vinsko turističnih cest);
• letnemu srečanju upravljalcev turističnih učnih poti namenjeni njihovi vlogi v ekoturizmu; posvetovanje in druge dejavnosti bomo organizirali v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije v jeseni;
• posvetovanju predstavnikov turističnih društev na podeželju 28. junija v Žalcu, kjer bodo obravnavane izkušnje, rezultati in bodoče delovanje turističnih društev na področju trženja turistične ponudbe in ekoturizma; pripravljeno bo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo;
• 8. srečanju predstavnikov turističnih društev slovenskih objezerskih krajev 8. junija 2002 v Šoštanju, kjer so bile obravnavane dejavnosti za uveljavljanje ekoturizma v turistični ponudbi na in ob vodnih površinah;
• programu v tednu gozdov, kjer so bile vse aktivnosti povezane s turizmom in namenjen uveljavljanju osnovnih vrednot ekoturizma; Teden gozdov je bil konec maja, izdana je bila zloženka Gozdni bonton;
• pospeševanju razvoja turističnih poti in cest, posebej kakovostni ponudbi turističnih, kulturnih in športnih programov in storitev ob njih (srečanje na Jančah, Slovenskih Konjicah, itd.);
• obeleževanju mednarodnih dni povezanih z ekoturizmom (22. marec - dan voda, 22. april - dan zemlje, 5. junij - svetovni dan okolja, 27. september - svetovni dan turizma, 4. oktober - dan varstva živali, 29. december - dan biotske raznovrstnosti);
• sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo in Zavodom za gozdove Slovenije pri organizaciji predavanj, delavnic in drugih oblik pospeševanja razvoja turizma z eko vsebinami;
• pripravi strokovnega posvetovanja o razvoju ekoturizma v Sloveniji in o pridobivanju znanja na tem področju v sodelovanju z Višjo gostinsko šolo Maribor;
• organizaciji strokovnega srečanja, v sodelovanju z Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev, z obravnavo zasnov vinogradniško vinskega turizma s stališča ekoturizma v okviru sejma Kulinarika in Vino, organiziranega v Ljubljani;
• prizadevanjem, da v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije in Ribiško zvezo Slovenije, da se lovski in ribiški turizem razvijata kot sestavna dela varovanja okolja in ekoturizma;
• spodbujanju občin, krajevnih skupnosti in turističnih društev, da v letu ekoturizma pripravijo zloženke o naravnih znamenitostih svojega okolja, ki so lahko motiv za razvoj turizma (pripravljenih preko 50 promocijskih gradiv);
• posvetovanju v Parku Škocjanske jame na temo predstavitve mednarodnih turističnih poti v jeseni 2002;
• delavnici o razvoju turizma v Sloveniji, ki je bila 20. aprila 2002 na Ptuju v okviru prireditev Dobrote slovenskih kmetij; organizatorja sta Turistična zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije;
• tradicionalnemu srečanju Noč na jezeru na Mostu na Soči, kjer bodo obravnavane izkušnje in usmeritve turističnega razvoja v povezavi z ekoturizmom; ob tej priliki bo odprta čistilna naprava in organizirane druge aktivnosti;
• organizaciji razgovora z ministrom za kmetijstvo Francem Butom o delovanju turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju; razgovor je bil 24. aprila 2002 v Hiši kulinarike v Sori pri Medvodah.

b) Združenje za turizem in gostinstvo

Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS je pri uresničevanju ciljev mednarodnega leta ekoturizma pripravilo Posvet o porabi energije v gostinstvu, kakšna je možnost zmanjšanja porabe energije in kako nenadomestljive energetske vire zamenjati z nadomestljivimi in okolju prijaznimi viri. O možnostih smo obvestili tudi vse večje porabnike energije v gostinstvu.

Kot vsako leto smo se tudi letos vključili v spomladansko ureditev okolja in čiščenja, podjetja smo opozorili na pripravo na turistično sezono in ureditev okolice.

Gostinski obrati so sprejeli akcijo z nalogo, da posebno skrb namenijo odpadkom. Organske odpadke ločujejo od ostalih, po možnosti jih sortirajo. Zaenkrat je možno ločeno zbirati le papir in steklo, ni pa še organizirano ločevanje ostalih odpadkov. V gostinskih obratih se pripravljajo na uveljavitev HACCP sistema, ki predpisuje načelo dobre higienske prakse. To pomeni zagotavljanje popolne čistoče in neoporečnosti živil od proizvajalca do potrošnika. Bistvo HACCP sistema je, da vsak člen v verigi sprejema polno odgovornost do naslednjega, le ta pa do končnega potrošnika. S tem se zagotavlja popolna kontrola ob nabavi živil in preverjanje zagotovil obvladovanja osnovne higienske prakse predhodnika.

Hoteli in drugi gostinski obrati se, čeprav ne tekmujejo, vključujejo v akcijo Moja dežela lepa in gostoljubna. Že sam položaj, pogoji dela in ponudbe narekujejo popolno urejenost hotelov, neoporečnost pri izgledu in opremljenosti in prijaznost do gostov. K temu jih zavezujejo tudi predpisi.

Naša naloga je predvsem opozarjati in ozaveščati naše člane, da je urejenost na vseh področjih pogoj za razvoj turizma.

c) OZS - Sekcija za gostinstvo in turizem

Izhodišče je zavedanje, da je ekologija eden od osnovnih pogojev za sedanji in prihodnji turizem, morajo zato nosilci gostinske in turistične dejavnosti postati aktivni udeleženci te miselnosti, njeni izvajalci pa vsi prebivalci Slovenije, javni in zasebni sektor, saj mora biti in postati skrb za ohranitev narave in naravnih virov dolžnost ne samo vsakega porabnika in podjetja ampak tudi vsakega posameznika.

Na tej osnovi je treba:

1. Doseči večjo ozaveščenost lastnikov gostinskih obratov in njihovih zaposlenih glede zaščite in varovanja okolja in narave:

• Pravilno ravnanje z odpadki (ločeno sortiranje, odstranjevanje odpadkov v okolici, skrb za preprečevanje črnih odlagališč, ipd.);
• Organiziranje, spodbujanje in sodelovanje v akcijah čiščenja okolja (gozdovi, reke, jezera);
• Dosledna uporaba naravi prijaznih materialov, barvil in čistil pri gradnji in vzdrževanju gostinskih obratov;
• Nadomeščanje ekološko oporečnih materialov, tehnologij in sredstev z novejšimi in ekološko primernejšimi.

• Urejanje sprehajalnih in trim poti;
• Uvajanje lokostrelstva kot rekreacijske dejavnosti;
• Preprečevanje škodljivih posledic pri organizaciji prireditev z velikim številom udeležencev, ki pomenijo tudi pretirano komunalno in s tem ekološko obremenitev;
• Organizacija foto - izletov, slikarskih kolonij, pohodništva v manjših skupinah;
• Ponovno uveljaviti pojem klimatskega zdravilišča (npr. Jezersko);
• Omejevanje prometa motornih vozil v mestih, turističnih središčih in ob turističnih znamenitosti.

3. Poudarjati ekološke prednosti v promociji slovenske gostinske ponudbe:

• Uporaba izdelkov eko-kmetijstva v pripravi hrane;
• Ohranjena neokrnjenost narave in zaščitenost naravnih spomenikov;
• Uporaba ekoloških živil in tehnologij v gostinstvu.

                 ________________________________   .  ________________________________

Kot ena prvih aktivnosti je  poizkus definiranja pojma Ecoturizem na številnih mednarodnih in nacionalnih konferencah in posvetih na temo ekoturizma, izdajanje številnih brošur in vodnikov namenjenih kot pomoč javnemu in zasebnem sektorju pri sprejemanju odločitev, zakonodaje  in izvajanju projektov ohranjanja naravne in kulturne dediščine, krovni in najpomembnejši dogodek obeleževanja leta ekoturizma pa je bila Svetovna konferenca o ekoturizmu v Quebecu v Canadi (19. - 22. maja 2002), katere zaključki bodo predstavljeni na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju, ki bo med 26. 8. in 4. 9. 2002 v Johhanesburgu v Južni Afriki.

Vrhunec svetovne konference v Quebecu predstavlja oblikovanje Quebeške dekleracije o ekoturizmu kot sklop zaključkov in priporočil za načrtovanje, razvoj, management, marketing in monitoring ekoturističnih aktivnosti z namenom dolgoročnega sonaravnega turističnega razvoja.
 

Ljubljana, 21. junij 2002

Pripravljeno na Turistični zvezi Slovenije